Predlog v poudarja pripadnost določeni skupini ali kategoriji. Takšno rabo potrjuje Vezljivostni slovar slovenskih glagolov, ki pri glagolu spadati navaja vezavo s predlogoma v in med, npr. V opremo alpinistov spada tudi cepin. Podobno SSKJ2 pri glagolu spadati navaja pomen 'z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam'.

Predlog pod pa se lahko uporablja za izražanje uvrstitve v določeno skupino oziroma pod skupno oznako. V SSKJ2 pri iztočnici fara tako najdemo zgled spadata pod eno, v eno faro, v katerem sta predloga uporabljena v primerljivem pomenu. Tudi ta zgled potrjuje, da se lahko predložni zvezi pomensko prekrivata.

V strokovnih besedilih s področja carinske zakonodaje se uporabljata obe zvezi, uvrstiti v tarifno številko in uvrstiti pod tarifno številko, prav tako spadati v tarifno številko in spadati pod tarifno številko. Obe možnosti najdemo tudi v besedilih Sodišča Evropske unije, pri čemer pa je vezava s predlogom pod pogostejša: Vijake, obravnavane v postopku v glavni stvari, naj bi bilo torej treba šteti za „dele z možnostjo splošne rabe iz navadnih kovin“ in naj jih ne bi bilo mogoče uvrstiti pod tarifno številko 9021 KN na podlagi opombe 1(f) k poglavju 90 KN.

Obe predložni zvezi sta torej jezikovno sprejemljivi, vendar v vaših primerih zaradi ustaljene terminološke rabe priporočamo predlog pod:

• Te vijake je treba uvrstiti pod tarifno številko 9021 kombinirane nomenklature.
• Ti vijaki spadajo pod tarifno številko 9021 kombinirane nomenklature.

Urška Vranjek Ošlak (oktober 2026)

^{Odgovor je bil pripravljen v sklopu projekta Temeljne raziskave slovenščine in aktualizacija jezikovnih priročnikov (2026), ki ga financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.}